SLOVAŠKA TOŽBA PROTI EU, ZAVRNITEV DEREGULACIJE GSO

SKUPNI POZIV K ZAVRNITVI DEREGULACIJE GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMOV (GSO), PRIDOBLJENIH Z NOVIMI GENOMSKIMI TEHNIKAMI (NGT), TER K PODPORI VLOŽITVI TOŽBE PRI SODIŠČU EVROPSKE UNIJE 

Evropski parlament je junija 2026 sprejel zakonodajo o novih genomskih tehnikah (NGT) in patentiranju semen. Za sprejetje so glasovali tudi slovenski poslanci, razen Irene Joveve, Marjana Šarca in Vladimirja Prebiliča.

Po mnenju pobudnikov predstavlja vložitev tožbe pri Sodišču Evropske unije edino pravno možnost za izpodbijanje sprejete zakonodaje. Zato je Slovaška pripravila pobudo, s katero države članice poziva, naj se pridružijo vložitvi tožbe.

Pobudo so podprli tudi posamezniki in organizacije iz Slovenije, med njimi Ekoci civilna iniciativa. Na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije so naslovili poziv, naj se Slovenija pridruži tej pobudi in podpre vložitev tožbe.

Do 19. julija 2026 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še ni sporočilo, ali se bo Slovenija pobudi pridružila.

Če želite tudi vi podpreti to pobudo, lahko svoje sporočilo podpore pošljete na e-naslov: zvezabiodinamikov@gmail.com.

 Zveza biodinamikov Slovenije in sopodpisniki:

Poziv MKGP -   poziv k zaščiti slovenske suverenosti ter pravic kmetov in potrošnikov v zvezi z NGT

Spoštovani,

Evropski parlament je 17. junija sprejel novo  Uredbo o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, in izdelkih iz njih (v nadaljevanju Uredba). Sprejemu Uredbe na žalost niso nasprotovali vsi slovenski evropski poslanci, čeprav jih je k temu osebno pozvala tudi Komisija za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi, ki deluje kot posvetovalno telo Vlade RS (Sklep-Komisije_6_2026.pdf) . Tak poziv je pred glasovanjem poslalo tudi preko 210.000 prebivalcev RS.

S potrditvijo Uredbe je Evropski parlament podal zaušnico tako potrošnikom kakor tudi kmetom in prehranski suverenosti. Uredba v sprejeti obliki temelji na lažnih obljubah trajnosti in slabi ključne ukrepe, ki zagotavljajo izvajanje previdnostnega načela.  Uredba razlikuje med rastlinami kategorije 1 in kategorije 2. Rastline kategorije 1 bodo v bodoče regulativno obravnavane podobno kot običajne sorte, medtem ko bodo samo še rastline kategorije 2 podvržene zakonodaji EU o gensko spremenjenih organizmih, vključno z oceno tveganja, odobritvijo, sledljivostjo in označevanjem. S tem bo večina NGT rastlin izključenih iz zadostnega nadzora in obveznega označevanja.

Uredba ne upošteva previdnostnega principa pri sproščanju organizmov v okolje, kar je nepovraten proces z  morebitnimi dolgoročnimi posledicami. Brez obveznega označevanja potrošniki tudi ne bodo imeli več možnost izbirati konvencionalno oz. tradicionalno pridelane hrane, ki je pridelana brez uporabe NGT. Vprašanje glede patentiranja NGT rastlin ostaja odprto in lahko vodi v omejevanje dostopa do genetskih resursov, zmanjševanje neodvisne pridelave semen, ter s tem povečevanje odvisnosti in še večje koncentracije na področju genetskih resursov, kar lahko dolgotrajno ogrozi obstoj manjših kmetij, ki prevladujejo v Sloveniji.

S sprejemom Uredbe NGT je večina poslancev v Evropskem parlamentu  dala prednost dobičku velikih korporacij namesto pravicam in dobrobiti kmetovalcev in potrošnikov. V obdobju, ko vidimo, kako ranljiv je prehranski sistem tudi zaradi koncentracije ključnih resursov (npr. mineralnih gnojil zaradi zaprtja Hormuške ožine ali pričakovanemu vdoru gensko spremenjenih NGT neoznačenih pridelkov oz. hrane iz držav članic Mercosur) in nadzora vertikalne verige s strani velekapitala, je to nevaren korak v napačno smer.

Zato podpisani pozivamo Ministrstvo za kmetijstvo ter Ministrstvo za okolje  in prostor, da Slovenija vloži ničnostno tožbo proti Uredbi na Sodišču Evropske Unije. To je zadnja možnost, s katero se ta Uredba lahko ustavi in tako zaščiti zdravje ljudi in okolja, ter zaščiti kmete s tem, da se zagotovi širok in odprt dostop do genetskih resursov in prepreči še večjo koncentracijo na področju pridelave semenskega materiala, kar bi ogrožalo našo odpornost in prehransko varnost.

Ničnostna tožba mora biti vložena v roku dveh mesecev po objavi Uredbe v Uradnem listu Evropske unije. Podpisani smo del iniciative organizacij pridelovalcev in potrošnikov ter širše civilne družbe, ki se je zbrala v več državah EU in že pripravila pravno podlago ter osnutek ničnostne tožbe, ki jo Slovenija lahko uporabi brez stroškov razen prevoda v slovenski jezik.

Ker je čas za vlogo ničnostne tožbe kratek in se bližajo poletni dopusti, vas vljudno prosimo za sestanek z vodstvom

Ministrstva za kmetijstvo in Ministrstva za okolje in prostor v tednu med 29.6. in 3.7.

Nadejamo se hitrega in pozitivnega odgovora in vas lepo pozdravljamo.

S spoštovanjem,

Zveza biodinamikov Slovenije in sopodpisniki