Ko sem bila majhna in smo šli z družino na obiske, sem že vnaprej vedela, kako bo potekal obisk. Vsaka gospodinja je razkazala svoj vrt in klet polno shrankov. Gospodinje so med seboj tekmovale, katera ima na policah v shrambi več vložnin.
Doma smo bili skoraj samooskrbni. Kar je zmanjkalo smo potem dobili še pri stricu, ki je imel kmetijo. Imeli smo kokoške, zajce, purane in njivo ter velik sadni vrt. Vsakodnevno sem morala na pohod po sosednjem travniku, kjer so rasle posebne zeli za purane in sem jih nabirala. To je bil moj dnevni opravek, ko sem bila majhna. Spoznavala sem, da ima vsaka zel in rožica z vrta v kulinariki svoje mesto. Stara mama in mami sta bili ljubiteljski zeliščarki, ki sta name prenesli svoje znanje. Vsako jesen smo pripravljali shranke za zimo. Mami je delala trpotčev sirup, ki ga je zakopala v zemljo, da je bila temperatura res enakomerna. Obe s staro mamo sta upoštevali ustno izročilo in se držali starih receptur. Jeseni sem uživala bosonoga v velikem čebru zelja in repe in tlačila, dokler se mi ni zanohtalo od mraza, poleg pa vriskala od veselja. Mami pa je pripravljala turšijo po tradicionalnem postopku fermentacije, ki mi je bila vedno nekoliko prekisla, ampak odlična. Kasneje v življenju sem spoznala, da je potrebno kuhati z ljubeznijo in prisluhniti telesu.
Doma smo imeli vedno kuhan zajtrk, kosilo in večerjo. Že stara mama se je neprestano vrtela v kuhinji in mi je vedno dovolila, da ji pomagam, v čemer sem neizmerno uživala. Ravno tako me je mami od majhnega zaposlila v kuhinji.
Od petnajstega leta sem med tednom za vse kuhala kosilo, ker sem prišla prva iz šole. Za vikende je kuhala mami. Vse, kar se je dogajalo v kuhinji mi je bilo samoumevno.
Tudi ko sem osnovala svoje gospodinjstvo, sem postopala enako, obe odrasli hčeri imata svoje gospodinjstvo in sta obe izjemni kuharici, kar mi zelo veliko pomeni, da sem svoje znanje in navade prenesla v naslednjo generacijo.
Ko pa mi je pred več kot dvajsetimi leti nagajalo zdravje in so se mi zamajala tla pod nogami, sem se zapodila v raziskovanje, kako izboljšati svojo kvaliteto življenja, kajti vedela sem, da lahko še največ naredim sama zase. Veliko receptur sem se spomnila iz otroštva, kako je stara mama kuhala ghee, kako sem pomagala delati maslo s pomočjo pinje, kako sem mami pomagala pripravljati vložnine.
Danes sem s svojim znanjem dopolnila stare recepture, da delam kefirjevo fermentirano maslo, ki mu ni primerjave, fermentiram vse vrste zelenjave in ne samo zelja in repe, ki so stalnica v slovenski kuhinji. Shranek zelenjave v kisu ni fermentiran, saj ne vsebuje živih encimov in probiotikov, zato shranke pripravljam izključno samo s soljo in vodo. V raziskovalni vnemi so mi naproti prihajale knjige, ki so vse poudarjale pomen fermentirane hrane, samo receptur je bilo zelo malo in sem se sama zapodila v raziskovanje. Kuhinja je postala laboratorij in dom mnogim mikroorganizmom, ki dvigujejo moj imunski sistem. Tako je še vedno in še vedno raziskujem in odkrivam vedno kaj novega.
https://fermentiraj.si/
https://www.zivljenjebrezglutena.com/
https://www.facebook.com/fermentiraj.si/