LOKALNI TIMI društva Samooskrbni.net

Zakaj je v lokalnih timih vedno živahno?

V društvu Samooskrbni.net se znanje ne prenaša samo skozi besede, temveč predvsem skozi prakso – skozi lokalne time, kjer se srečujejo delo na vrtu, opazovanje rastlin in sodelovanje med ljudmi.

Tu se izmenjujejo številna znanja, ki so jih ustvarjale generacije pred nami: kako skrbeti za zemljo, saditi, varovati in žeti rastline, ohranjati semena ter prenašati znanje naprej. Nekateri se v naše dejavnosti vključujejo, drugi odhajajo, tretji se po času spet vračajo med nas.

Ko se ljudje odločijo, da bodo začeli vrtnariti, se to pogosto začne zelo optimistično.

Priskrbimo si semena.
Pripravimo gredo.
Posadimo rastline.

Potem pa vsak dan hodimo gledat, ali že rastejo.

Naslednji dan spet gledamo.
In naslednji dan tudi.

Kot da bi rastline rasle hitreje, če jih dovolj opazujemo.

Prav takrat se začnemo učiti prve lekcije narave:

narava ne dela po našem urniku.

Veliko ljudi začne vrtnariti z velikim navdušenjem – potem pa pride prvi polž.

In takrat se pravzaprav začne pravo izobraževanje.

Velikokrat mislimo, da moramo narediti nekaj velikega, da bi spremenili svet. A narava nas uči drugače.

Zato je v lokalnih timih vedno živahno.

Samooskrbni moramo biti sposobni, da poskrbimo zase in tudi za druge. Prav zato je pomembno, da znanje o zemlji, semenih in pridelavi hrane ohranimo, delimo in predamo naprej.

Pri tem je zelo pomembno tudi vprašanje, kako in zakaj vključevati mlade v društva, pobude in vseslovensko gibanje za povečanje samooskrbe ter ohranjanje slovenskih semen.

Semena imajo pri tem posebno mesto. Pravijo: kdor ima seme, ima moč. In prav bi bilo, da bi se tega zavedali tako kot posamezniki kot tudi kot družba.

Sonaravno in ekološko kmetovanje, obdelava tal brez prekopavanja, krožno gospodarjenje na kmetijah ter ohranjanje rodovitne, žive prsti dokazujejo, da je mogoče pridelovati zdravo hrano brez škodljivih vplivov na okolje in zdravje.

To seveda ne pomeni, da moramo vsi postati kmetje. Pomeni pa, da razumemo, kako nastane hrana in kako lahko sodelujemo z naravo.

Po štirih letih delovanja v lokalnem timu Prekaljeni in številnih pogovorih z ljudmi o zemlji, vrtovih in semenih vedno znova opažam isto:

veliko ljudi čuti, da bi se radi vrnili bližje naravi.

Radi bi pridelali vsaj nekaj hrane sami.
Radi bi razumeli zemljo.

Pogosto pa ne vedo, kje začeti.

Zato sem začela zbirati znanje, izkušnje in zgodbe iz prakse – ne kot teorijo, temveč kot povabilo k učenju z naravo.

Iz te potrebe je v društvu nastal tudi priročnik:

Zemlja – seme – prihodnost: »In jaz bom pazil«

Nastal je v sodelovanju vseslovenskega društva Samooskrbni.net – društva za celostno samooskrbo, ki spodbuja pridelavo lastne hrane in trajnostni način življenja, ter gibanja Ekoci, ki spodbuja sejanje, izmenjavo in ohranjanje avtohtonih, domačih in tradicionalnih semen.

Nastal je iz prepričanja, da so znanja o zemlji, semenih in pridelavi hrane ena najpomembnejših dediščin, ki jih lahko prenesemo na nove generacije.

**»Zemlja govori tistim,
ki se je dotaknejo z ljubeznijo.

Seme spregovori tistim,
ki znajo čakati.«**

(iz pesmi Ti veš v priročniku)

Če bo zaradi tega priročnika nekdo posadil svojo prvo gredo, shranil prvo seme ali pa s pomočjo katere izmed vsebin pripravil naravoslovni dan ali kulturni dogodek na šoli, bo že dosegel svoj namen.

Tako v lokalnih timih prenašamo znanje – z besedo in predvsem skozi prakso: na izmenjevalnicah semen, delovnih srečanjih, sejmih in drugih srečanjih.

In prav zato je v lokalnih timih vedno živahno.

Ana Klemenčič, iz tima Prekaljeni