Evropski parlament je dal zeleno luč novim genomskim tehnikam

Na srečo pa se je (vsaj začasno) ustavilo na Svetu evropske unije. 

Kaj se, torej, dogaja z novimi uredbami o semenih in novih genskih tehnikah?

Nevladniki pritiskamo, na bruseljskih hodnikih pa si podajajo kljuke lobisti. Predlogi se spreminjajo po principu, "če bomo še to dopisali, a boste potem glasovali ZA". 

Med drugim je v enem izmed spremenjenih predlogov zapisano, da bo prepovedano patentiranje vseh novih genomskih tehnik (NGT), rastlin, njihovih delov, genetskih informacij in vsebovanih procesnih lastnosti. S tem naj bi preprečili pravne dvome, povečane stroške in nove odvisnosti za kmetovalce in rejce. 

Predlog Uredbe pa ne omejuje novih mutacijskih postopkov, t. i. Crispr/Cas (kategorija NGT-1). Tako obdelanih rastlin ne bo treba označevati kot gensko spremenjene. Če bo to obveljalo, bodo semenski giganti dobili na stežaj odprta vrata, da nove genomske tehnike spravijo na trg, le pri dobičku bi jih prikrajšali, ker takšnih semen ne bi smeli patentirati. 

Nevarnosti kontaminacij in drugih neželenih učinkov, ki bi jih lahko prinesle nove tehnologije, pa korigirani predlogi ne obravnavajo. 

Ko je že kazalo, da je vse izgubljeno, ker je parlament novi predlog, z malo dodelanimi varovalkami glede patentov in označevanja, potrdil, se je ustavilo na Svetu Evropske unije, kjer predlog ni dobil potrebne kvalificirane večine. 

Torej se zgodba nadaljuje in nas čaka še veliko dela. Predvsem takšnega, da se naučimo semeniti in varovati dragoceni semenski material.