SPOROČILO ZA JAVNOST Ekoci.si

Kako do več sonaravno pridelane hrane o semena do krožnika s strokovnjaki in dobrimi praksami na Celjskem sejmu - pomemba sporočila za prihodnost

Celje 13.3.2026. V okviru Marčnih sejmov je na  Celjskem sejmu potekal strokovni posvet »Kako do več sonaravno pridelane hrane - od semena do krožnika«, ki ga je organiziralo Združenje Ekoci skupaj s partnerji in vseslovenskim gibanjem Oskrbimo Slovenijo - Štafeta semen. Dogodek je združil predstavnike odločevalcev in institucij, strokovnjake, predstavnike kmetov, civilnih pobud ter posameznike, ki aktivno soustvarjajo trajnostno prehransko ter si prizadevajo za celostno samooskrbo.

Skupno sporočilo iz posveta je, da živimo v prelomnih časih, ki bodo bistveno vplivali na življenje posameznika in družbe kot smo ga poznali do sedaj. Zaradi hitro spreminjajočih se geopolitičnih in gospodarskih razmer ter podnebnih sprememb. Zato je ključnega pomena, da čimprej nadgradimo sedanje dobre prakse, se prilagodimo novim razmeram ter najdemo nove načine za krepitev prehranske varnosti in suverenosti ter za zaščito naravnih virov, ki so temelj preživetja. Na posvetu se je razvilo tudi veliko dobrih pobud za prihodnost, ki bodo poslane odločevalcem za vključitev v zakonodajo. Navajamo nekatere.

V uvodnem nagovoru je mag. Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport,  osvetlil trenutno stanje doma in v svetu ter poudaril pomen osredotočanja na iskanje rešitev za mir, krepitev gospodarstva ter prehranske varnosti, na obstoječih resursih z nadgradnjo novih aktivnosti. Pri tem je ključno povezovanje kot je npr. v športu, kjer se deluje povezovalno za isti cilj .Tudi v širšem mednarodnem okolju je potrebno najti zaveznike kot je to uspelo na področju razglasitve svetovnega dneva čebel kjer je sodelovalo več kot 100 držav na pobudo Slovenije. Pri tem ostaja hrana strateška dobrina. Slovenija lahko v prihodnje okrepi prehransko varnost, ohrani naravne vire in razvija trajnostne gospodarske priložnosti kot je to videno na področju športa, zelenega turizma in razvoja podeželja s  prilagoditvijo in ustvarjanjem novih delovnih mest  za sodobni čas in vključitvijo vseh deležnikov, je poudaril.   

Na posvetu so bile predstavljene dobre rešitve vse od zakonodaje, ki podpira prehransko varnost  tudi s krepitvijo prehranskih verig z zagotavljanjem uporabe lokalne hrane v javnih zavodih s 30 odstotnim deležem kot je povedala dr. Frelih Larsen iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. izvedene so bile številne aktivnosti za večjo porabo lokalne hrane. Odprti so razpisi za izobraževanje mladih na kmetijah. Predstavljen je bil dober primer povezovanja v Pomursko ekološko zadrugo kjer sodelujoči kmetje uspešno zalagajo tržišče, šole ter vrtce z ekološko hrano. Polona Bastič uspešna organizatorka prehrane iz Osnovne šole Vojnik.je predstavila dober prakse povečanje živil v javnih zavodih in poudarila pomen izobraževanja kuharjev in poudarila pomen odločevalcev, ravnatelj in tudi staršev, ki imajo odločilen vpliv o pomenu zdrave prehrane za otroke .  

Prehranska varnost se začne s semeni. Oskrba trga s slovenskimi semeni, ki so prilagojena našemu okolju  se trenutno vzpostavlja na nivoju države, kar daje po dolgih letih nadih dosedanjim prizadevanjem somišljenikov za slovenska semena in trka na vest kmetov, da uporabljajo slovenska semena in ne uvoženih pri pridelavi rastlin .

Zaradi trenutnih geopolitičnih razmer bo hrana čedalje bolj draga in težje dosegljiva. 

Zato so podani predlogi, da se naj  kmetje tudi zaradi trenutnih razmer ( pomanjkanje mineralnih gnojil in nakupa hibridnih semen ter uporabe FFS (fitofermacevstkih sredstev)  ter dražitvijo naftnih derivatov; vse to sedaj poganja konvencionalno kmetijstvo in povečuje vhodne stroške pridelave hrane da se čimprej prilagodijo. Vse to povečuje tudi ceno hrane na trgovskih policah. Pozivajo kmete, da se čimprej iz preusmerijo v ekološko in biodinamično kmetovanje in sejanje slovenskih semen, ki so prilagojena našemu okolju ter uporabo biodinamičnih metod, ki omogočajo sonaravno pridelavo hrane brez dodatnih stroškov in omogočajo zdravo pridelavo hrane. Glede na to, da se predvideva v prihodnjem obdobju znižanje subvencij je takšen način kmetovanja tudi  dobra popotnica tudi za prihodnost.

Dr. Maja Kolar iz Inštituta Eko semena Semenjalnica - ohranjevalanica ekoloških semen je poudarila pomen avtohtonih semen za biotsko raznovrstnost in prehransko varnost ter predstavila primere slovenskih sort, kot so npr različne  stare sorta fižola, ki jih danes pridelujejo domači kmetje za Semenjalnico hranilnico semen in jih že ponujajo kot seme na trgu in v spletni prodaji. Opozorila je  na spletno peticijo: » Blacked out ingrediens« kjer se zbira 1 milijon podpisov na ravni EU proti sprejetju zakonodaje o novih genomskih tehnikah, ki bi bistveno spremenila načine pridelave, označevanje semen in hrane ter na učinke biotske pestrosti, vode in okolja za kar še ni dovolj raziskav ter pozvala ozaveščene ljudi k sodelovanju

Zaradi morebitnih pretrganih transportnih poti, morebitnih hekerskih napadov ali  daljših izpadov elektrike se lahko zgodi, da v trgovinah ne bo mogoče kupiti hrane - zato predlagajo, da se vsako soboto pred vsakimi 1400 gasilskimi domovi v  Sloveniji organizirajo lokalne tržnice kjer bodo lokalni kmetje ponujali pridelke, kupci pa se bodo lahko oskrbeli v lokalnem okolju, kupci iz mest pa vedeli kje se lahko oskrbijo. Potekalo bo medgeneracijsko druženje in povezovanje. Gasilci pa poskrbeli za red, ki bo nujno potreben ob morebitnem pomanjkanju hrane. Pozivajo tudi kmete naj posadijo čim več površin za pridelavo hrane za ljudi.

Predlagajo, da država kot strateško naložbo zaščiti slovenska kmetijska zemljišča ter  obstoječo infrastrukturo agroživilske panoge, ki se ne prodaja tujcem. Kmetje pa preko Zadružne zveza Slovenije ustanovijo lastno slovensko trgovsko mrežo s kratko dobavno verigo od kmeta v zadružne trgovine do kupca. Tako bi zmanjšali odvisnost od uvoza, zagotovili odkup pridelkov od kmeta, zmanjšali stroške distribucije in stabilizirali cene hrane, brez dosedanjih slabih izkušenj prodaje tujim trgovskim verigam, ki sedaj dominirajo v Sloveniji.

V drugem delu posveta je potekala predstavitev dobrih praks. V avli galerije  Celjanka  celjskega kongresnega centra  pa je potekala vseslovenska izmenjavalnica semen in znanja ter  tudi vseslovensko srečanje ozaveščenih društev iniciativ in posameznikov, ki delujejo na področju trajnostne samooskrbe, varovanja narave in razvoja podeželja in priprav na prihodnost. Podeljena so bila priznanja in zahvale vseslovenskega gibanja Oskrbimo Slovenijie - štafeta semen, ki deluje že od leta 2012 dalje za izvedene aktivnosti. 

Več pobud in informacij  o dogodku je v priponki in na spletni  strani:www.ekoci.si; 

--

Soustvarjajmo  trajnostno prihodnost skupaj.

 S spoštovanjem.

Za Ekoci, vseslovensko  gibanje Oskrbimo Slovenijo - štafeta semen in soraztavljalce, Irena Rotar, preds