Pridruži se

Blog

Aktualne novice društva Samooskrbni.net

Samooskrba: z različnimi kulturami na več nivojih lahko pridelamo več

nasveti Nov 26, 2023

Samooskrba temelji na štirih stebrih: lastni pridelavi hrane, nabiralništvu, kupovanju pri kmetu in v lokalnem okolju
V gornjeradgonski knjižnici je predavateljica Alenka Šoštarič predstavila praktične nasvete o samooskrbi z zelenjavo. Ta tema je v luči podražitve živil, in tako tudi zelenjave, še posebej aktualna. V Sloveniji bi lahko bili, kar se tiče pridelave zelenjave in poljščin, samooskrbni. Po velikosti imamo okrog 800 kvadratnih metrov obdelovalnih površin na prebivalca, a izkoriščamo zgolj devet kvadratnih metrov na prebivalca za pridelavo lastne zelenjave. Na takšni površini lahko pridelamo okrog 45 kilogramov zelenjave, če seveda znamo kako. To pomeni, da poleg zadostnih količin zase, lahko pridelamo še dovolj zelenjave za druge in si presežke celo izmenjujemo.
Situacija v Evropi in po svetu je vse bolj negotova, dobavne verige so prizadete, saj do trgovskih polic prihaja manj zdravih ter neoporečnih pridelkov kot prej. Zato se moramo tudi s tega vidika postaviti na lastne noge in poskrbeti za samooskrbo. Tukaj je še intenzivno kmetovanje z globokim prekopavanjem, umetnimi gnojili, fitofarmacevtskimi sredstvi proti plevelu in škodljivcem, ki siromaši zemljo za zanamce, zato je treba začeti delati trajnostno, da omogočimo samooskrbo tudi njim.
Samooskrba temelji na štirih stebrih – lastni pridelavi hrane, nabiralništvu, kupovanju pri kmetu in v lokalnem okolju. Za prva dva lahko poskrbimo sami, lahko pa se povežemo tudi s kmetom iz okolja, ki za nas prideluje vrtnine in nas z njimi oskrbuje vse leto. V društvu Samooskrbni.net imamo v zvezi s tem vizijo vzpostaviti t.i. sooskrbne centre, kjer si bomo izmenjevali presežke zelenjave, nasvete, imeli skupno infrastrukturo, denimo mlin za moko ipd.
Pri lastni pridelavi hrane je zelo pomembno dobro načrtovanje. Vrtnarjenja se lotimo tako, da najprej ugotovimo, kakšne možnosti imamo, kako velika je obdelovalna površina, ki je na voljo, kakšna je lega, kakovost zemlje, kakšno orodje imamo itn. Pri tem je smiselno poseči tudi po strokovni literaturi ali si izmenjati nasvete z izkušenimi vrtnarji ali mentorji v društvu.

Več kultur na več ravneh
Pomembna je že sama priprava površine, pri čemer je kultivator smiselno zamenjati za ruske vile, s katerimi zemljo zgolj prezračimo, ne uničimo pa mikroorganizmov v njej, kot se to zgodi pri uporabi kultivatorja. Pomembno je tudi, kakšna semena kupujemo. Najbolje je pridelati svoja, če jih nimamo, Tukaj svetujemo nakup ekoloških semen. Zakaj? Rastline, ki dajejo konvencionalna semena, so bile vzgojene na zelo intenziven način. To pomeni, da so se umetno gnojile, uporabljala so se fitofarmacevtska sredstva proti škodljivcem, vzgojene so bile, da so čim lepše, čim bujnejše, da dajo čim več semen, ker je to produkt, ki ga prodajo. Ko damo ta semena v svojo zemljo in jih ne gnojimo z umetnimi gnojili, ne bo zrasla rastlina, kot nam jo obljubljajo fotografije na vrečki s semeni, ker nima takšnih razmer. Medtem je pri ekoloških semenih tako, da rastlina zraste v naravnih razmerah, dá sicer manj semen, ampak bistvo je v zapisu informacij v semenih – ko bomo semena teh rastlin posejali naslednje leto, bodo uspevala in bodo visoko kaliva, predvsem pa je pomembno, da bodo pridelki pridelani na ekološki način.

Kako na isti površini našega vrta pridelati več
To je mogoče, če se odmaknemo od klasičnega vrtnarjenja, s čimer je mišljeno sajenje zgolj ene kulture na posamezni gredi, sajenje v pravilnih vrstah, brez zastirke ipd. Na eni gredi lahko namreč gojimo tudi po tri, štiri različne kulture, pri tem pa je pomembno, da poznamo t.i. dobre sosede. Dober primer je pomladna greda s posajeno čebulo, posejanim korenjem, redkvico in koprcem, oziroma solate, blitve, zelje in koromač na eno gredo, saj se ti sosedje medsebojno ščitijo, poleg tega se razraščajo v različnih smereh in tako drug drugemu omogočajo prostor za rast.

Več kultur na več nivojih
Več pa lahko pridelamo tudi z vrtnarjenjem na več nivojih. To pomeni, da lahko postavimo mreže za vzpenjanje rastlin, naredimo še en nivo nad gredo ali pa celo rastline speljemo na drevo. Na ta način lahko gojimo kulture, kot so različne vrste plezajočih buč, fižol, kumare ipd., rastline, kot so jagode, pa lahko posadimo tudi v viseče lonce in jih obesimo na veje dreves.
Za pridelovanje zelenjave ni nujno imeti veliko zunanjih površin, saj lahko ta uspeva tudi na balkonskih vrtovih, v visokih gredah ali celo v kuhinji z gojenjem mikrozelenjave. Vrt pa imamo lahko tudi na balah slame. Za ta način vrtnarjenja praktično ne potrebujemo zemlje, nekaj je damo le v luknjo, kamor posadimo sadiko, sicer pa bo z razraščanjem korenin slama kot podlaga povsem dovolj. Edina pomanjkljivost takega nasada v slami je, da se vanj rade naselijo mravlje.

Še nekaj pomembnih dejstev za uspešno vrtnarjenje
Pomembno je, da poskrbimo za prilagoditve podnebnim spremembam in škodljivcem, torej da zavarujemo vrtnine pred točo s protitočnimi mrežami, da uporabimo senčilne mreže, ki ščitijo pred žgočim soncem, da uporabimo zastirke kot je miskantus ali posušena trava. Grede zavarujemo s spodnje strani z mrežami proti voluharjem, kar seveda naredimo preden ustvarimo novo gredo ipd.
Pri delu na vrtu izkušeni vrtnarji upoštevamo biodinamični koledar. Ob padajočih luninih lokih je čas za presajanje rastlin, takrat se bodo dobro ukoreninile, pri tem pa moramo upoštevati, da listnate rastline presajamo na dan za list, plodovke na dan za plod ipd. Ob prazni luni z rastlinami ne delamo, ker si težko opomorejo.

Pred zimo odstranimo plevel iz gred
V jesensko-zimskem času je pomembno, da z gredic odstranimo ves plevel, ker se bo sicer čez zimo zelo ukoreninil. Po odstranitvi plevela na grede damo kompost, listje in drug prepereli material. Na vrh tega pa karton, saj bodo mikroorganizmi, predvsem deževniki, na ta način poskrbeli, da bo zemlja spomladi rahla in greda pripravljena na sajenje.

Želite biti na tekočem?

Prijavite se na prejemanje obvestil in akcij ekipe Samooskrbni.net.

Tudi mi sovražimo neželena obvestila. Vaših podatkov ne bomo nikoli posredovali naprej.

Vas zanima več?

Navedene so zadnje tri objave iz našega bloga. Za dodatne vsebine izberite v meniju Blog. 

Skupna nabava semenskega krompirja

Feb 12, 2024

Evropski parlament je dal zeleno luč novim genomskim tehnikam

Feb 10, 2024