Prihodnost slovenskih semen
Jul 04, 2024
3. julija 2024 je Kmetijski inštitut Slovenije, na pobudo Ekoci in vseh drugih, ki imamo res veliko vprašanj na temo ohranjanja tradicionalnih semen, organiziral predstavitev njihovih dejavnosti .v žlahtniteljskem centru na Ptuju.
Še same organizatorje strokovnega ogleda centra je presenetilo, kako veliko število ljudi si je vzelo čas (in to tekom delovnega dneva) ter smo na lastne stroške prišli na Ptuj, da slišimo, kako poteka shranjevanje, raziskovanje, žlahtnenje in pridelava semenskega materiala.
Po vsem slišanem smo dojeli predvsem to, da je namen naših uradnih ustanov precej drugačen od naših pričakovanj. In da Ptujski center ni tista lokacija, kjer se gojijo avtohtona ali udomačena semena, ki jih potem lahko tudi kupimo. Shranjevanje genskega materiala za prihodnje rodove, raziskovalno delo, dolgoletno žlahtnenje - so priorotetne naloge, ki so zagotovo tudi pomembne.
Očitno pa nam v tej državi manjka institucija, ki bi sorte, ki že obstajajo, vzgajala kot semenski material za slovenski trg. To trenutno v Sloveniji počnejo le Amarant, Semenjalnica in nekaj manjših žlahtniteljev in so pri tem prepuščeni na milost in nemilost tržišču ter vse bolj zahtevnim postopkom, ki jih narekujejo - predvsem semenske multinacionalke.
Ker je semenska proizvodnja globalna, postopek poteka tako, da se na Ptuju vzgoji osnovna selekcija semen, le-ta pa potem "odpotujejo" v nadaljnjo pridelavo na Nizozemsko ali druge lokacije, da nam jih potem v naših trgovinah prodajo kot "slovensko sorto".
Še najbolj pa so nas šokirale bližnjice, ki jih ubirajo profesionalni pridelovalci semen in to tudi odkrito povedo. To pojasni marsikatero težavo, kar tudi sami vidimo na svojih gredah, ko posejemo kupljeno seme. Ena od takšnih cvetk je tudi postopek pridelave semena zelja. Tega pridelovalci semena posejejo pozno, šele jeseni, da do zime niti ne naredi glave. Zato potem lahko ostane kar na polju in gre spomladi hitro v cvet (brez da naredi glavo). Za naše semenarske strokovnjake je to enostavneje - ni skladiščenja in ni gnitja glav. Mi pa dobimo iz semena zelje, ki več ne zna več narediti kompaktnih glav.
Izvedeli smo še, da se semenski krompir v tujini goji v hidroponiki (kar je ceneje), pri nas pa še v substratih.
Dodatno je zanimiva tudi razlaga, da se semena pobirajo strojno in se seveda tudi strojno čisti, kar pomeni, da tu ni selekcije semen - iz katerega dela rastline in iz katerega dela stroka bo seme odbrano. O tem, da ga brez zadržkov škropijo tudi z vsem naborom možnih škropiv, pa je škoda izgubljati besede.
Vse skupaj kliče k akciji BODIMO SAMOOSKRBNI S SEMENI. Zato bomo v društvu imeli 18. julija zelo koristno predavanje Maje Kolar - Kako semenimo v domačih (neidealnih) pogojih. Za nadaljevanje izobraževanja o semenarstvu pa se bomo 20. julija odpravili na poskusna polja Semenjalnice (pri Radovljici). To bo priložnost, da se pogovorimo in dogovorimo kako bomo organizirali našo interno mrežo pridelave semen.
Čaka nas torej še veliko dela, če si ne želimo gojiti novih gensko "urejenih" semen, ki so že pred evropskimi vrati.
Želite biti na tekočem?
Prijavite se na prejemanje obvestil in akcij ekipe Samooskrbni.net.
Tudi mi sovražimo neželena obvestila. Vaših podatkov ne bomo nikoli posredovali naprej.