Predlog nove kmetijske zakonodaje in drugih zakonov: podali smo pripombe in dopolnitve v roku

V preteklih dneh se je zaključila javna obravnava še zadnjih osnutkov iz paketa kmetijske zakonodaje, ki jih je kmetijsko ministrstvo v javno obravnavo posredovalo pred dobrima dvema mesecema.

Na predlagani sveženj je ministrstvo prejelo čez 1450 pripomb, nekatere so bile upoštevane, ministrstvo pa se nadeja, da bodo osnutki v vladni obravnavi že prihodnji mesec. Pripombe in dopolnitve smo podali tudi Društvo Samooskrbni.net in združenje Ekoci.
Pripombe so vezane večinoma na opredelitev kmetijske dejavnosti za naslednja področja:
1. Vključitev pol samooskrbnega kmetijskega gospodarstva – domačije, ki označuje kmetije, ki večinoma proizvajajo za lastno porabo, vendar del svojega pridelka prodajo na trgu v kategorijo kmetijskih gospodarstva z evidenčnim vpisom. To področje v zakonodaji ni zajeto, je pa takšen način samooskrbe del tradicije slovenskega podeželja in kulturne identitete skozi stoletja na naših tleh za to je to področje nujno vključiti v zakonodajo in je edini način, ki omogoča pravico do svobodne pridelave hrane.
2. V povezavi s klasifikacijo kmetij (pol samooskrbno, samooskrbno, majhno razvojno in tržno gospodarstvo) je potrebno jasno določiti meje standardnega dohodka in razvrstitev v ekonomske razrede skladno z dohodninsko letvico.
3. Vključitev semenarstva kot ključnega elementa prehranske varnosti ter ustanovitev javne službe za semenarstvo. Semenarstvo mora biti priznano kot strateška panoga, ki krepi odpornost države glede prehranske varnosti.
Prepoved uporabe NGT tehnik in uporabe takšnih semen v naravi dokler se ne izvedejo vse raziskave morebitne kontaminacije, ki vplivajo na biodiverziteto in učinkov na zdravje ljudi in živali.
4. Izvzetje registracije kokoši do 50 kljunov, v skladu s poročanjem podatkov po EU uredbi št. 2016/429. Določila Pravilnika o Evidenci imetnikov rejnih živali in Evidenci rejnih živali naj bodo del ZKME-2 in ne ločeni, podzakonski predpis, vezan na Zakon o hrani.
5. Vključitev trajnostnih metod pridelave hrane in sonaravnih infrastrukturnih rešitev (akumulacijska jezera, travne mulde ipd.) kot ključnega elementa sodobnega trajnostnega kmetijstva. Poleg ekološke pridelave je potrebno vključiti še agroekologijo, biodinamično kmetijstvo, permakulturo, regenerativno kmetijstvo in novi trend vzpostavitve užitnih gozdni prehranskih vrtov.
6. Za zagotovitev pravice, da potrošnik natančno ve kaj kupuje je potrebno označiti hrano, ki vsebuje žuželke ter jasno označiti vso »alternativno« pridelano hrano.
7. Agrofotovoltaika se nanaša na postavitev fotovoltaičnih panelov ali solarnih modulov na kmetijskih zemljiščih ni dovoljena razen, če gre za samooskrbo ali dodatno trženje kmetijskega gospodarstva.
8. MKGP naj zahteva spremembo gradbene zakonodaje, ker GZ-2 in Uredba o razvrščanju objektov onemogočata razvoj kmetijstva.
Nov gradbeni zakon GZ-2 je leta 2025 posodobil Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje in odpravil kriterije za razvrščanje objektov iz GZ-1. Nova uredba podrobneje opredeljuje vrsto in namen objekta in določa kriterije, po katerih je veliko pomožnih kmetijskih objektov opredeljenih kot »industrijski oz. proizvodni«. Povezava z OPN je bolj neposredna in zato kmetijski objekt avtomatsko zapade v kategorijo višje zahtevnosti. Takšna ureditev onemogoča razvoj kmetijstva, ker kmetije niso "industrijska cona".