Kaj prinaša nova uredba o semenih

Kakšno mnenje bo Slovenija podala na predlagano Uredbo o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji. Perberite sami:

Republika Slovenija pozdravlja posodobitev zakonodaje na področju rastlinskega razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin in s tem enotno ureditev na ravni Unije, kar je pomembno še zlasti z vidika vzpostavitve enakih pogojev za vse izvajalce, zagotavljanja dostopa do raznolikega in kakovostnega rastlinskega razmnoževalnega materiala kot tudi prispevka k ohranjanju biotske raznovrstnosti v kmetijstvu, večji odpornosti kmetijske pridelave na podnebne spremembe in bolezni, zmanjševanju porabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil ter s tem bolj trajnostni pridelavi kmetijskih rastlin. Republika Slovenija načeloma podpira novosti, ki jih prinaša predlog uredbe. Ob tem pa si bo Republika Slovenija prizadevala, da bi se določena vprašanja lahko urejala na ravni držav članic z ozirom na njihove lokalne oziroma nacionalne posebnosti, zlasti vprašanje škodljivih organizmov, ki vplivajo na kakovost rastlinskega razmnoževalnega materiala in jih predlog uredbe podrobneje ne ureja. Pri tem

Republika Slovenija podpira možnost, ki jo daje predlagana uredba, da lahko države članice za prilagoditev tehničnih zahtev svojim posebnim kmetijsko-ekološkim razmeram pod določenimi ustrezno utemeljenimi pogoji začasno določijo strožje nacionalne zahteve za kakovost RRM.

Republika Slovenija opozarja, da bo potrebno tekom obravnave nasloviti nekatera odprta vprašanja, med drugim obveznost uradnega preizkušanja trajnostne vrednosti sorte za pridelavo in uporabo (zaradi dodatnih nepotrebnih administrativnih in finančnih bremen tako za uradne organe kot izvajalce), obveznost določitve posebnih pogojev pridelave določenih sort, ki imajo lahko negativne vplive na kmetijsko pridelavo, kot so sorte, tolerantne na herbicide (z vidika razvoja odpornosti na herbicide pri plevelih) ter izključitev rastlinskega razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin iz okvira predloga uredbe.

V zvezi z odstopanji in izjemami od osrednjih določb, ki jih vsebuje predlog uredbe, bo potrebno tekom obravnave opozoriti na ne dovolj jasno in dobro opredeljena pravila za njihovo uporabo. Republika Slovenija bo pri tem izpostavila predvsem problematiko rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se trži končnim uporabnikom, in semena, ki se izmenjuje med kmeti (potreba po natančni opredelitvi zahtev oziroma omejitvi uporabe obeh izjem).

Republika Slovenija si bo tudi prizadevala, da se za več jasnosti in za lažje izvajanje novega akta v njegovo vsebino vključijo obstoječe ureditve dobro delujočih sistemov, že skladnih z mednarodno sprejetimi pravili in standardi na tem področju, kot tudi za nadaljnje zmanjševanje administrativnih bremen in stroškov tako za upravo kot za izvajalce. Republika Slovenija se bo zavzemala za ustrezno ravnotežje pri dodelitvi pooblastil Komisiji za sprejem delegiranih in izvedbenih aktov ter ustrezno vključevanje strokovnjakov držav članic pri pripravi teh aktov.

B) (Za zakonodajne akte in odločitve politične narave) POGLAVITNE REŠITVE IN CILJI PREDLOGA ZADEVE EU: Skladno z napovedjo v Strategiji »od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem je Evropska komisija pripravila predlog uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu (v nadaljevanju: RRM), ki je bil objavljen v začetku julija 2023 kot del svežnja o hrani in biotski raznovrstnosti. Predlog prinaša posodobitev zakonodaje s področja rastlinskega razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin, ki danes obsega 10 direktiv Sveta (Direktiva Sveta 66/401/EGS o trženju semena krmnih rastlin, Direktiva Sveta 66/402/EGS o trženju semena žit, Direktiva Sveta 68/193/EGS o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte, Direktiva Sveta 2002/53/ES o skupnem katalogu sort poljščin, Direktiva Sveta 2002/54/ES o trženju semena pese, Direktiva Sveta 2002/55/ES o trženju semena zelenjadnic, Direktiva Sveta 2002/56/ES o trženju semenskega krompirja, Direktiva Sveta 2002/57/ES o trženju semena oljnic in predivnic, Direktiva Sveta 2008/72/ES o trženju razmnoževalnega in sadilnega materiala zelenjadnic, razen semena, Direktiva Sveta 2008/90/ES o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja) in številne implementacijske predpise, ki so nastajali v različnih časovnih obdobjih in med seboj niso vedno usklajeni. Nadomestitev dosedanjih direktiv Sveta z enim aktom v obliki uredbe pomeni poenostavitev in večjo preglednost zakonodaje ter omogoča vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za vse izvajalce. S tem aktom se urejata pridelava in trženje (vključno z uvozom) RRM, razen RRM okrasnih rastlin. Ta akt tudi ne vključuje gozdnega razmnoževalnega materiala, ki bo urejen s posebnim aktom. Splošni cilj predlagane uredbe je vsem uporabnikom zagotoviti visokokakovosten in genetsko raznolik RRM, prilagojen sedanjim in prihodnjim predvidenim podnebnim razmeram.

V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da zakonodaja, ki trenutno ureja RRM, ni skladna z Evropskim zelenim dogovorom in z njim povezanimi strategijami: strategijo »od vil do vilic«, strategijo za biotsko raznovrstnost in novo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam, katerih cilj je med drugim obrniti trend upadanja genske raznovrstnosti s spodbujanjem uporabe genetsko raznolikega RRM, ki je prilagojen pritiskom podnebnih sprememb.

Cilj predlagane uredbe je zato tudi podpreti ohranjanje in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov ter prispevati h kmetijski biotski raznovrstnosti z uvedbo manj strogih in prilagojenih pravil za ekološke sorte in ohranjevalne sorte ter z omogočanjem pridelave in trženja heterogenega RRM, ki ne pripada nobeni sorti, z omogočanjem izmenjave RRM v okviru genskih bank in mrež za ohranjanje semen ter izmenjave semen v naravi med kmeti. S tem aktom se RRM ureja le z vidika zagotavljanja sortnosti in kakovosti, medtem ko zdravstveni vidik ne bo več vključen v zakonodajo o rastlinskem razmnoževalnem materialu (to je urejeno v Uredbi o zdravju rastlin 2016/2031/EU). Seznam rodov in vrst kmetijskih rastlin, za katere se bo uredba o RRM uporabljala, se s tem aktom ne spreminja, regulirane ostajajo vrste, ki jih urejajo dosedanje direktive. Prav tako se bistveno ne spreminja obseg urejanja RRM: iz obsega predloga uredbe je izvzet RRM, ki se izvaža v tretje države, in RRM, ki je namenjen izključno za uradna testiranja, žlahtnjenje, uradni nadzor, raziskave ali razstave.

Po novem pa bo izvzet tudi RRM, ki se prodaja ali premika (proti plačilu ali brezplačno) med končnimi uporabniki, ki se s kmetijsko pridelavo ne ukvarjajo profesionalno, torej za njihovo lastno uporabo. Za ves RRM bo po novem obvezna registracija sorte. Odstopanja od obvezne registracije sorte so predvidena za RRM podlag, heterogen material, RRM, ki se trži izključno končnim uporabnikom, žlahtniteljevo seme, izmenjavo semena med kmeti in za RRM, namenjen za genske banke oziroma ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Za ta RRM bodo določene posebne zahteve. Na novo predlog uredbe uvaja tudi obvezno uradno preverjanje t.i. trajnostne vrednosti sort za pridelavo in uporabo; vse sorte bodo pred registracijo preverjene glede odpornosti na biotske in abiotske stresne dejavnike (primernost za pridelavo z nižjim vnosom, tolerantnost/odpornost na sušo oziroma podnebne spremembe in na škodljive organizme). Pri ekoloških sortah bo treba trajnostno vrednost za pridelavo in uporabo preveriti v ekoloških pogojih. Sorte, ki so pridobljene z novimi genomskimi tehnikami, in gensko spremenjene sorte, se bodo lahko registrirale le, če bodo predhodno izpolnjene zahteve za dajanje v promet, določene s predpisi o novih genomskih tehnikah in gensko spremenjenih organizmih. RRM teh sort pa bo moral biti dodatno označen.

Za sorte, ki so odporne na herbicide, pa bo treba določiti dodatne pogoje za pridelavo RRM teh sort, da se s tem prepreči razvoj odpornosti plevelov na herbicide. RRM se bo lahko tržil samo v eni od kategorij uradno potrjenega RRM ali kot standardni RRM. Odstopanja od te zahteve so predvidena za: heterogen material, RRM, ki se trži izključno končnim uporabnikom, žlahtniteljevo seme, izmenjavo semena med kmeti, RRM za genske banke oziroma ohranjanje biotske raznovrstnosti. RRM bo lahko prideloval in tržil le izvajalec poslovnih dejavnosti, ki bo vpisan v register, ki se vodi v skladu z Uredbo o zdravju rastlin (2016/2031/EU).

Zaradi uskladitve z obstoječo zakonodajo Evropske unije z drugimi področji se s predlogom uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu predlaga sprememba uredbe o zdravju rastlin (Uredba 2016/2031/EU), uredbe o uradnem nadzoru (Uredba 2017/625/EU) in uredbe o ekološki pridelavi (Uredba 2018/848/EU). Predlagana uredba se bo začela uporabljati 3 leta po začetku veljavnosti, da se pristojnim organom in izvajalcem poslovnih dejavnosti omogoči ustrezen čas, da se prilagodijo novim pravilom, in da Komisija sprejeme delegirane in izvedbene akte, predvidene z uredbo. Opredelitev Republike Slovenije: Republika

Slovenija pozdravlja posodobitev zakonodaje Evropske unije na področju rastlinskega razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljevanju: RRM), ki danes obsega 10 osnovnih direktiv Sveta in številne implementacijske predpise, ki so nastajali v različnih časovnih obdobjih in med seboj niso vedno usklajeni. Republika Slovenija zato pozdravlja namen in cilje Predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji, spremembah Uredb (EU) 2016/2031, 2017/625 in 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS, 2002/53/ES, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES, 2002/57/ES, 2008/72/ES in 2008/90/ES (Uredba o rastlinskem razmnoževalnem materialu), saj se strinja, da je treba na ravni EU določiti jasna in dobro definirana pravila, ki bodo omogočala vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za vse izvajalce, uporabnikom pa zagotavljala dostop do raznolikega in kakovostnega RRM, ki bo zagotavljal zdrave in stabilne pridelke in s tem prispeval k prehranski varnosti.

Republika Slovenija pri tem pričakuje, da bo RRM po posodobitvi zakonodaje pomembno prispeval tudi k večji odpornosti kmetijske pridelave na podnebne spremembe in bolezni, zmanjševanju porabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil, bolj trajnostni pridelavi kmetijskih rastlin ter k oživljanju lokalno prilagojenih, značilnih ali tradicionalnih oblik kmetijske pridelave kot tudi ohranjanju biotske raznovrstnosti v kmetijstvu.

Republika Slovenija se nadeja, da bo predlagana uredba, skupaj z drugimi področnimi ukrepi Unije prispevala k uresničevanju 10. posebnega cilja Svetovnega okvirja za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal »zagotoviti trajnostno upravljanje kmetijskih površin, zlasti s trajnostno rabo biotske raznovrstnosti, tudi z bistveno večjo uporabo biotski raznovrstnosti prijaznih praks in inovativnih pristopov, ki prispevajo k odpornosti ter dolgoročni učinkovitosti in produktivnosti teh proizvodnih sistemov ter prehranski varnosti, ohranjanju in obnavljanju biotske raznovrstnosti ter ohranjanju prispevkov narave za človeštvo, vključno z ekosistemskimi funkcijami in storitvami«.

Republika Slovenija načeloma podpira številne novosti, ki jih prinaša predlog uredbe o RRM. Pri tem se zlasti zaveda pomena lastnosti sort, ki lahko prispevajo k bolj trajnostnemu kmetijstvu, kot na primer: odpornost na določene škodljive organizme, boljša prilagojenost na podnebne spremembe, kar je tudi v skladu s cilji Evropskega zelenega dogovora in še zlasti Strategije »od vil do vilic« ter Strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Republika Slovenija ima pomisleke glede uvedbe obveznega uradnega preizkušanja trajnostne vrednosti sorte za pridelavo in uporabo (v nadaljevanju: trajnostna VPU sorte) pred registracijo sorte, kot je predlagano v predlogu uredbe o RRM. Preizkušanje trajnostne VPU sort bo predstavljalo veliko finančno breme, posebej za manjše države članice kot je Republika Slovenija. Finančno in časovno bo preizkušanje trajnostne VPU obremenilo tudi žlahtnitelje, kar bo zmanjšalo interes za žlahtnjenje novih sort predvsem pri mikro in majhnih podjetjih ter posameznikih. Manjše število novih sort bo lahko imelo posredno tudi negativni vpliv na biotsko raznovrstnost.

Na drugi strani se Republika Slovenija strinja, da ima pridelava določenih sort lahko negativne vplive na kmetijsko pridelavo. To velja zlasti za sorte, ki so odporne na herbicide, kar lahko privede do razvoja odpornosti pri plevelih. Republika Slovenija meni, da je to problematiko potrebno nasloviti, ima pa pomisleke glede primernosti reševanja tega vprašanja v uredbi o RRM. Urejanje uporabe RRM v pridelavi po našem mnenju presega okvir uredbe o RRM, katere poglavitni cilj je celovito urediti pridelavo in trženje RRM. Republika Slovenija bo zato predlagala, da se preuči možnost reševanja tega vprašanja v drugi zakonodaji. Razvoj odpornosti pri škodljivih organizmih in negativne vplive na opraševalce bi mogoče lahko naslovili v okviru presoje negativnih vplivov na okolje.

Republika Slovenija namerava v povezavi s predvidenimi odstopanji od zahtev za RRM, ki se trži končnim uporabnikom, izpostaviti vprašanje kakovosti tega RRM. Uredba predvideva, da se bo lahko RRM tržil končnim uporabnikom, če bo izpolnjeval le splošne zahteve glede kakovosti, registracija sorte se za ta RRM ne bo zahtevala. Menimo, da se bo s tem zmanjšala raven varstva potrošnikov, ki ga potrošniki uživajo sedaj na podlagi veljavne zakonodaje o RRM. Republika Slovenija si bo zato prizadevala za bolj natančno opredelitev zahtev glede kakovosti za ta RRM, predvsem, da mora seme izpolnjevati najmanj zahteve glede kakovosti (kalivosti), določene za kategorijo standardno seme. Republika

Slovenija je zaskrbljena zaradi predlaganega odstopanja za seme, ki se bo lahko izmenjevalo med kmeti. Za Republiko Slovenijo je značilna velika razdrobljenost kmetijske pridelave, ki se odraža v velikostni strukturi kmetijskih gospodarstev. Kmetijska gospodarstva imajo v povprečju 7 ha kmetijskih površin, od tega je njiv nekaj manj kot 3 ha. Število kmetijskih gospodarstev, ki bodo lahko uporabljala to izjemo, je glede na majhnost države velika. Omejitev izmenjave na nezavarovane sorte in določitev največje količine semena, ki ga sme kmet letno izmenjati na podlagi te izjeme, ne bo v zadostni meri preprečevala, da ne bi prišlo do zmanjšanja uporabe kakovostnega – uradno potrjenega semena oziroma preverjenega semena kategorije standard. To zmanjšanje bo ponovno prizadelo predvsem majhne žlahtnitelje, ki jim zavarovanje sorte predstavlja velik strošek, zato sort praviloma ne zavarujejo.

Republika Slovenija je zaskrbljena tudi zaradi predlagane izključitve RRM okrasnih rastlin iz okvira uredbe o RRM. Direktiva Sveta 98/56/ES o trženju razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin bo ostala še naprej v veljavi. Za Republiko Slovenijo to pomeni, da bo morala določbe Direktive Sveta 98/56/ES še naprej prenašati v nacionalno zakonodajo. Glede neusklajenosti določb Direktive Sveta 98/56/ES in predloga uredbe o RRM pa bo morala za RRM okrasnih rastlin zagotavljati poseben sistem registracije oseb, ki se ukvarjajo s tem RRM, in poseben sistem registracije sort okrasnih rastlin, uradni nadzor pa bo treba izvajati po različni zakonodaji.

Republika Slovenija si bo zato prizadevala za ponovni razmislek o primernosti izključitve RRM okrasnih rastlin iz okvira uredbe o RRM. Republika Slovenija si bo prizadevala, da bi se določena vprašanja lahko še naprej urejala na ravni držav članic, z ozirom na njihove lokalne oziroma nacionalne posebnosti, zlasti vprašanje škodljivih organizmov, ki vplivajo na kakovost RRM in jih predlog uredbe o RRM podrobneje ne ureja.

Pri tem Republika Slovenija podpira možnost, ki jo daje predlagana uredba, da lahko države članice za prilagoditev tehničnih zahtev svojim posebnim kmetijsko-ekološkim razmeram pod določenimi ustrezno utemeljenimi pogoji začasno določijo strožje nacionalne zahteve za kakovost RRM. Republika Slovenija meni, da je za zagotavljanje kakovosti in zlasti z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti pomembo, da bo uvoz RRM iz tretjih držav dovoljen le, če bo ugotovljeno, da tak rastlinski razmnoževalni material izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za rastlinski razmnoževalni material, pridelan in tržen v Uniji.

Republika Slovenija si bo tudi prizadevala, da se za več jasnosti in za lažje izvajanje novega akta v njegovo vsebino vključijo obstoječe ureditve dobro delujočih sistemov, že skladnih z mednarodno sprejetimi pravili in standardi na tem področju, kot tudi za nadaljnje zmanjševanje administrativnih bremen in stroškov tako za upravo kot za izvajalce. Republika Slovenija se bo zavzemala za ustrezno ravnotežje pri dodelitvi pooblastil Komisiji za sprejem delegiranih in izvedbenih aktov. Pomembno je, da Komisija že v času obravnave osnovne uredbe države članice seznani z načrti glede vsebine delegiranih aktov in da bo pri pripravi delegiranih aktov vključila strokovnjake držav članic. Republika Slovenija v splošnem preferira urejanje tehničnih elementov v obliki izvedbenih aktov.