HRANA POSTAJA STRATEŠKO OROŽJE

STRATEGIJE GOJENJA RASTLIN ZA PRIHODNOST
Izzivi prihodnosti: med avtohtonimi semeni, hibridnimi semeni, NGT semeni in patentiranjem semen

»Avtohtona semena so bogastvo naroda in dežele, ki ji pripadajo«

(Citat  Ekoci - eko civilna iniciative Slovenije  v Tehničnem muzeju  Bistra)

Celje, 28. 1. 2025 – Na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje je bila izvedena 14. strokovna konferenca s temo STRATEGIJE GOJENJA RASTLIN ZA PRIHODNOST. V okviru konference je bila predstavljena tudi tema Izzivi prihodnosti - med avtohtonimi semeni, hibridnimi semeni, NGT semeni in patentiranjem semen, ki jo je predstavila Irena Rotar, vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo - štafeta semen in Združenje Ekoci. Predstavitev je obravnavala ekonomski, okoljski, družbeni in prehranski  in varnostni vidik pridelave hrane  tudi v času izrednih razmer.

Živimo v času povečanih geopolitičnih in podnebnih sprememb, ki močno vplivajo tudi na prehransko varnost, katere temelj so semena. Znanost ponuja rešitve za povečanje pridelave hrane s hibridnimi semeni, hkrati pa se na ravni EU v letu 2026 zaključuje sprejem zakonodaje o  NGT 1 ( novih genomskih tehnike pridelave rastlin). NGT1  omogoča spremembe do 20 genov znotraj rastlinskih vrst, semena teh rastlin naj bi bila označena, hrana pa ne.  NGT 2 pa  omogoča spremembe več kot 20 genov, tudi z vključevanjem genov rastlin različnih vrst, mikroorganizmov, virusov živali..

Hibridna in NGT semena so patentirana, kmetje jih ne morejo ponovno sejati, temveč jih morajo vsako leto znova kupovati. Za doseganje pridelka, navedenega na etiketi, je poleg semen potrebno uporabljati tudi točno predpisana fitofarmacevtska sredstva (FFS), mineralna gnojila ter specifično kmetijsko mehanizacijo, vse bolj pa se uveljavlja tudi robotizacija. Takšen sistem sicer omogoča višje hektarske donose, a hkrati pomeni bistveno višje vhodne stroške pridelave..

Hrana na svetovnem trgu pogosto konkurira z nižjimi cenami, ki so velikokrat  posledica degradacije naravnih virov, izkoriščanja delovne sile in obdelovanja velikih površin transportni in okoljski  stroški transporta hrane iz drugega konca sveta pa neopredeljeni. Zaradi tega številni kmetje, zlasti na manjših kmetijah, brez subvencij ne morejo preživeti. V primeru nestabilnih  geopolitičnih  razmer, morebitnih pretrganih transportnih pot,  ko je država močno odvisna od uvoza semen, FFS in hrane, je takšen način zagotavljanja prehranske varnosti zelo vprašljiv.

Na drugi strani obstaja možnost pridelave z avtohtonimi, tradicionalnimi  semeni, katerih je Slovenija v preteklosti izgubila že približno 80 %. Ta semena lahko kmetje sejejo iz leta v leto, semenijo in izmenjujejo kot bila to tradicija skozi stoletja in so prilagojena lokalnemu okolju in omogočajo sonaravno pridelavo na ekološki, biodinamični in permakulturni način. Čeprav so donosi praviloma nižji, so vhodni stroški bistveno manjši. Takšen način pa zagotavlja večjo prehransko varnost v nestabilnih razmerah, izboljšuje rodovitnost tal, povečuje biotsko raznovrstnost ter prispeva k zdravemu in odpornejšemu ekosistemu.

Hrana postaja strateško orožje. Žal prepogosto po svetu spremljamo prizore lačnih ljudi, ki v vrstah čakajo na hrano in jo v skrajnih primerih plačajo tudi z življenjem.

Nove tehnike pridelave hrane in spreminjanja genov so doprinesle k bistveno več  hrane kot jo potrebuje  globalna prehranska varnost  glede na osnovne prehranske potrebe človeštva. Ali bo prihodnost znala najti ravnovesje med pravično  razdelitvijo  hrane in trajnostno prihodnostjo ter apetiti kapitala?  

Katera pot je prava, bo pokazal razvoj na ravni posameznika, države in sveta. Ključno vprašanje ostaja ali bomo znali najti ravnovesje med sonaravno pridelavo hrane in povečevanjem pridelave na domačih tleh, ter se v večji meri prehraniti sami, kot so to znali naši predniki  ali pa bomo nekritično sledili trendom kapitala in tehnološkega napredka brez celostnega razmisleka o vplivih na biotsko pestrost, zdravje ljudi in živali, živost tal ter ohranjanje pitne vode ter prehransko varnost in trajnostno prihodnost sedanjih in prihodnih rodov.  

Zbornik vseh  predstavitev 14. strokovne konference Strategije sajenja rastlin za prihodnost je v prilogi.

  Več info na : www.ekoci.si

S spoštovanjem,

Za Ekoci, Irena Rotar, preds.