Hrana kot programska oprema

Prevod članka: Voditelji v Davosu hvalijo gensko spremenjene mikrobe v tleh, kritiki pa opozarjajo na »nepopravljive« posledice
Avtorica: Brenda Baletti, vir: https://childrenshealthdefense.org/defender/davos-wef-gmo-soil-microbes/
Prevod: DeepL Translate

Panelisti na Svetovnem gospodarskem forumu so pozdravili gensko spremenjene mikrobe kot prihodnost trajnostnega in podnebju prijaznega kmetijstva, vendar so nadzorne skupine opozorile, da lahko genske spremembe, izvedene na mikrobih, prestopijo meje vrst in geografske meje z nepredvidenimi in potencialno nepopravljivimi posledicami.

Sintetična biologija (znanost o preoblikovanju živih organizmov v takšne z "novimi sposobnostmi", ki so namenjene reševanju problemov na različnih področjih, od medicine do proizvodnje in kmetijstva) je bila obravnavana na več srečanjih Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu v Švici januarja 2024.

Sintetična biologija je osnova t. i. "biogospodarstva", ki je v ZDA ocenjeno na bilijon dolarjev, v naslednjih dveh desetletjih pa naj bi po podatkih Forbesa po vsem svetu naraslo na več kot 30 bilijonov dolarjev. Pobude, kot je izvršni ukaz Bidnove administracije iz leta 2022, ki določa obvezne zvezne naložbe v biotehnologijo, bodo po pričakovanjih spodbudile to rast.

Bioproizvodi vključujejo vse od cepiv mRNA do laboratorijsko vzgojenega mesa in bioelektronskih medicinskih pripomočkov. Vendar je bilo na dveh panelih WEF o sintetični biologiji v hrani in kmetijstvu ("Biologija kot potrošniška tehnologija" in "Biološka pot do čiste ničelne vrednosti") veliko navdušenja osredotočenega na t. i. "biologicals" – gensko spremenjene (GS) mikroorganizme, ki vežejo dušik v tleh.
Biologicals so kmetijski vložki, pridobljeni iz živih organizmov, kot so rastline in bakterije, in ne iz fosilnih goriv, ki so vir večine sodobnih pesticidov in gnojil.

Biološka sredstva, proizvedena s sintezno biologijo, niso le živi organizmi, ampak so GS živi organizmi, izdelani za uničevanje škodljivcev ali ustvarjanje hranil, ki se nato uporabijo za gnojenje rastlin.
Prav tako prinašajo velik zaslužek podjetjem, ki jih proizvajajo, in njihovim vlagateljem, so hitro poudarili razpravljavci.

Preoblikovanje potrošnikov, da bi sprejeli predelano hrano

Chris Abbot, izvršni direktor podjetja Pivot Bio Inc., ki proizvaja Proven, prvi GS mikrob na trgu, je govoril o tem, kako podjetja, kot je njegovo, "izkoriščajo tehnologijo, da lahko dejansko proizvajajo izdelek in ga prodajajo s privlačno maržo," kljub nestanovitnosti na blagovnem trgu.

Amy Webb, izvršna direktorica in globalna vodja strateškega predvidevanja pri inštitutu Future Today Institute, je izdelek GS mikrobov podjetja Pivot označila za "neverjetnega", zlasti glede na to, da se "kmetijstvo ni spremenilo že približno 14.000 let, mislim, ne zares, kajne?"

Webbova je verjetno mislila na neolitsko revolucijo, ko so se ljudje iz lovcev in nabiralcev preusmerili v kmetijstvo, kar se je zgodilo pred približno 12.000 (in ne 14.000) leti. Neolitski revoluciji je sledila vrsta pomembnih tehnoloških inovacij v kmetijstvu po vsem svetu, ki so trajale več tisoč let.

Takšne inovacije vključujejo številne tehnološke dosežke, ki jih skušajo izpopolniti nove tehnologije GS, kot je Haber-Boschev proces – industrijski proces, ki je izboljšal vezavo dušika, kar je ključnega pomena za gnojenje tal.

Abbot je dejal, da se mikrobi GS njegovega podjetja usposabljajo za podobno vezavo dušika na učinkovitejše in okolju manj škodljive načine. Napovedal je, da bodo mikrobi GS na neki še neznani točki v prihodnosti cenejši in učinkovitejši od obstoječih sintetičnih gnojil. To, da so mikrobi GS bolj "trajnostni", je ključni del njihove blagovne znamke.

Na panelu "Net Zero" je Ester Baiget iz podjetja Novozymes, ki je napovedala, da se bo njeno podjetje kmalu združilo s proizvajalcem inženirskih mikrobov Chr. Hansen, pojasnila, kako nas izdelki njenega podjetja "približujejo Net Zero".

"Vse, kar počnemo, vodi k manjšim emisijam CO2, manj kemikalij, manj odpadkov, manjšim vplivom na okolje, bolj zdravim hranilom, večji trajnosti kmetijstva v celotni vrednostni verigi," je dejala. "Omogočamo bolj zdravo hrano, omogočamo trajnostno hrano."

Na panelu "Biologija kot potrošniška tehnologija" je Dror Bin, izvršni direktor izraelskega organa za inovacije, napovedal prihodnost "biokonvergence", kjer se bo biologija združila z vsemi znanstvenimi področji. Biokonvergenca ni "namišljena", je dejal Bin. Izrael je na primer prejšnji teden postal prva država, ki je odobrila prodajo govedine iz gojenih rastlin, ki jo proizvaja podjetje Aleph Farms.

Udeleženci razprav so se strinjali, da se pri razvoju biogospodarstva vsi soočajo z eno oviro, in sicer s sprejemanjem s strani potrošnikov. Ljudje se po nepotrebnem bojijo gensko spremenjenih organizmov (GSO), meni Abbot iz podjetja Pivot. "Niso tako slabi. Lahko jih uporabite na napačen način, vendar mi [v podjetju Pivot] zaradi GSO uporabljamo veliko manj kemije."

Skupina se je strinjala, da je treba potrošnike "prevzgojiti", da bi sprejeli predelano hrano.
Abbot je priznal, da so biološka gnojila nekoliko bolj "zapletena" kot sintetična gnojila, "ker vzamete biološki organizem, ki ima svojo variabilnost in je na splošno precej nestanoviten. Nato ga postavite v biološko okolje v zemljo z norim vremenom, ki je vsako leto bolj noro. In zdaj poskusite predvideti, kako bodo vse te stvari delovale."
Vendar je to vznemirljiv del, je dejal.

Eksperiment na prostem brez primere

Zunaj WEF je manj navdušenja nad GS mikrobi in drugimi tehnologijami sintezne biologije, kot sta natančna fermentacija ali laboratorijsko pridelano meso.

Poročilo, ki ga je avgusta lani objavilo društvo Friends of the Earth, je izražalo zaskrbljenost zaradi neznanih in potencialno katastrofalnih tveganj, povezanih z GS mikroorganizmi, ki se bistveno razlikujejo od že tako spornih GSO, ki so, kot so opozorili razpravljavci, že desetletja zelo kontroverzni.

GS mikrobi so živi organizmi, ki zlahka delijo svoj genski material z drugimi vrstami in z vetrom prepotujejo velike razdalje. Genetske spremembe, ki se sproščajo znotraj mikrobov, bi lahko prestopile meje vrst in geografske meje z nepredvidenimi in potencialno nepopravljivimi posledicami, je navedeno v poročilu.

Ker so mikroorganizmi mikroskopski, je njihovo število veliko.

"Z uporabo GS bakterij bi se lahko na pol hektarja sprostili približno 3 bilijoni gensko spremenjenih organizmov – to je približno toliko kot število rastlin GS koruze v celotnih ZDA," je v sporočilu za javnost povedala Dana Perls, vodja programa za hrano in tehnologijo pri organizaciji Friends of the Earth.
V poročilu je navedeno, da je uvedba GE mikrobov v kmetijstvo "genetski eksperiment na prostem brez primere". "Obseg sproščanja je veliko večji, možnosti za obvladovanje pa veliko manjše kot pri GS pridelkih."

Poročilo podrobno opisuje vrsto genskih nesreč, ki se lahko zgodijo in so se v nekaterih primerih že zgodile v procesu genskega inženiringa, vključno z nenamernimi vstavitvami in izbrisi DNK.
Poudaril je, da so možne težave, če se ti mikrobi s temi potencialnimi težavami sprostijo v okolje z milijardami vrst drugih mikrobov, ki jih znanost večinoma še ne razume, ter z drugimi živimi bitji, neštete in resne.

Ni okvira za ocenjevanje tveganj

Ta tveganja niso ustavila podjetij pri njihovem lansiranju novosti. Ameriški kmetje na milijonih hektarjev kmetijskih površin že uporabljajo vsaj dva GS mikroba: Proven podjetja Pivot Bio in Poncho Votivo podjetja BASF, za obdelavo semen.

Člani panela WEF so napovedali, da se bo število GS mikrobov na trgu še povečalo – zlasti glede na to, da ameriški regulativni sistem nima okvira za ocenjevanje njihovih morebitnih tveganj in jim hitro daje zeleno luč.

Udeleženci panela so povedali, da raje razvijajo svoje izdelke za ameriški trg kot za evropskega, ki ima veliko več regulativnih ovir za gensko spremenjene ali inženirske izdelke, odobritev pa traja šest let.
Ameriški regulativni okvir je tako nejasen, da je po navedbah skupine Food Tank, ki se ukvarja s spremljanjem prehrambne industrije, težko ugotoviti, koliko teh izdelkov je dejansko na trgu. Vendar "smo verjetno na pragu vala novih bioloških gensko spremenjenih izdelkov, ki se iz laboratorija selijo na polje".

Podjetje Pivot je v letu 2019 začelo izvajati projekt Proven. Podjetje, ki ga podpirajo veliki biotehnološki vlagatelji (med njimi fundacija Bill & Melinda Gates), je pridobilo več kot 600 milijonov dolarjev zasebnega kapitala na podlagi obljube, da bo z zmanjšanjem potrebe po industrijsko proizvedenem sintetičnem dušiku in njegovo zamenjavo s "čistim dušikom" iz GS mikrobov povzročilo "preobrat" v kmetijstvu.
Vendar njegove lastne znanstvene študije niso pokazale, da bi kmetje ob uporabi mikrobov GS zmanjšali porabo dušika.

V patentni prijavi družbe Pivot Bio za njen GS mikrob Proven, ki se trži kot dušikovo gnojilo, je navedenih 29 različnih genov ter številne beljakovine in encimi, s katerimi je mogoče manipulirati, da se "moti" in "prekine" sposobnost mikroba, da zazna raven dušika v svojem okolju in ga "prelisiči" v prekomerno proizvodnjo dušika.

Znanstveniki podjetja so objavili tudi študijo, iz katere je razvidno, da so bili presenečeni, ko so ugotovili, da odstranitev genov povečuje dušik, saj bi ga lahko prav tako zlahka zmanjšali.

Podjetje Pivot je bilo prvo podjetje, ki je na trg poslalo svoje GS mikrobe, vendar se je od takrat v igro z GS mikrobi vključilo več drugih zagonskih podjetij in farmacevtskih velikanov.

Abbot ni komentiral študij svojega podjetja, je pa povedal, da podjetje Pivot širi svojo tehnologijo, katere cilj je ustvariti "trajen trend rasti".

V zadnjih nekaj letih je pet velikih agrokemičnih podjetij, Syngenta (ChemChina), BASF, Bayer-Monsanto, FMC Corp in Corteva (DowDuPont), prevzelo večino obstoječih bioloških podjetij.
To so iste korporacije, ki so v preteklosti nadzirale ustvarjanje in distribucijo gensko spremenjenih pridelkov.

Friends of the Earth so zapisali, da "že dolgo ne upoštevajo vplivov svojih izdelkov na okolje in zdravje, sistematično spodkopavajo male kmete, ovirajo regulativni postopek in skrivajo resnico o svojih izdelkih".
Danes te korporacije sodelujejo z velikimi biotehnološkimi podjetji in zagonskimi podjetji, da bi pospešili postopek.

Med podjetji, ki razvijajo mikrobe in so bila izpostavljena na panelih WEF, je bilo tudi dansko bioznanstveno podjetje Chr. Hansen, ki se že 145 let ukvarja s kmetijstvom in ima obstoječo knjižnico približno 50.000 mikrobov. Podjetje Indigo Ag prav tako "izboljšuje" naravne mikrobe za reševanje različnih kmetijskih izzivov.

Podjetje Ginkgo Bioworks je komisiji SEC povedalo, da ima lahko sproščanje gensko spremenjenih mikrobov "neznane" učinke

Podjetje Ginkgo Bioworks, ki je pomemben akter v industriji sintezne biologije, se aktivno ukvarja z razvojem hrane in zdravil, vključno s cepivi, ter "platformami za programiranje celic", biološko varnostjo in nadzorom bolezni.

Oblikuje in konstruira mikrobe za različne aplikacije, od bakterij, ki proizvajajo kanabinoide, do kvasovk, ki fermentirajo prehrambne beljakovine, in mikrobov v tleh.

Družba trži svoje GS mikrobe prek podjetja Joyn Bio, ki sodeluje z družbo Bayer.
Podjetje Ginkgo namerava prek družbe Joyn Bio nadaljevati svojo zavezanost "izkoriščanju moči programabilne biologije za omogočanje trajnostne pridelave hrane in prehranske varnosti po vsem svetu" s sodelovanjem z različnimi podjetji pri razvoju "kmetijskih mikrobnih rešitev za različne pridelke in geografske regije s pomočjo širokih, popolnoma opremljenih tehničnih platform, ki zadovoljujejo različne potrebe trga".

Na primer, prejšnji mesec je podjetje napovedalo novo partnerstvo s francoskim biotehnološkim zagonskim podjetjem OneOne Biosciences za razvoj "aparata tipa espresso" za "ojačitev" mikrobov z različnimi funkcijami, kot so vezava dušika, sekvestracija ogljika in druge na mestu uporabe.
Za svojimi utopičnimi, "v prihodnost usmerjenimi izjavami" v skladu s sporočili za javnost "podjetje Ginkgo ne zagotavlja, da bo doseglo svoja pričakovanja".

Poročilo o tveganjih podjetja, ki je bilo predloženo Komisiji za vrednostne papirje in borzo (SEC) in o katerem je poročalo združenje Organic Consumers Association (OCA), je sprožilo številne pomisleke.
Podobno kot tveganja, ki so jih izpostavili Friends of the Earth, je podjetje Ginkgo agenciji SEC povedalo: "Sprostitev gensko spremenjenih organizmov ali materialov, bodisi nenamerna ali namerna, v nenadzorovano okolje, bi lahko imela nenamerne posledice," kar bi lahko slabo vplivalo na poslovanje, kar je njegova glavna skrb.

V poročilu je bilo tudi navedeno: "Gensko spremenjeni organizmi in materiali, ki jih razvijamo, imajo lahko bistveno spremenjene lastnosti v primerjavi s tistimi, ki jih najdemo v naravi, in celotni učinki uporabe ali izpusta naših gensko spremenjenih organizmov in materialov v nenadzorovana okolja so lahko neznani.
Takšna uporaba ali sproščanje, vključno z nepooblaščenim sproščanjem, lahko vpliva na okolje ali skupnost na splošno ali na zdravje in varnost naših zaposlenih, zaposlenih pri naših strankah in potrošnikov izdelkov naših strank.
Poleg tega lahko v primeru odmevne kršitve biološke varnosti ali nepooblaščenega izpusta biološkega agensa v naši panogi naše stranke in potencialne stranke izgubijo zaupanje v varnost laboratorijskih okolij, v katerih proizvajamo gensko spremenjene organizme in materiale, tudi če nas to neposredno ne prizadene.
Kakršen koli negativen učinek, ki bi bil posledica takšnega izpusta, ki bi ga povzročili mi ali drugi, bi lahko bistveno negativno vplival na sprejemanje izdelkov iz gensko spremenjenih celic v javnosti ter na naše poslovanje in finančno stanje. ...
Lahko bi sintetizirali zaporedja DNK ali izvajali druge dejavnosti, ki so v nasprotju z zahtevami biološke varnosti, ali pa bi regulativni organi lahko objavili daljnosežnejše zahteve biološke varnosti, ki jih naše standardne poslovne prakse ne morejo upoštevati, kar bi lahko povzročilo znatno pravno odgovornost, oviralo naše poslovanje in škodovalo našemu ugledu."

"Ginkgova prijava SEC jasno kaže, kako lahko izpustitev "frankenmikrobov" v okolje povzroči opustošenje," je dejala Alexis Baden-Mayer iz organizacije OCA.

Baden-Mayerjeva je tudi opozorila, da je podjetje Ginkgo pridobilo več tehnologij sintezne biologije, ki so jih razvili dolgoletni Monsantovi znanstveniki in sooblikovalec CRISPR George Church.
Zato je podjetje Ginkgo "najpomembnejši Bayerjev partner v njegovi shemi 'Hrana kot programska oprema' (Food-as-Software )", meni Baden-Mayer.

Tiskovni predstavnik podjetja RethinkX, tehnološkega možganskega trusta in napovedovalca, je v elektronskem sporočilu zagovorniku pojasnil koncept "Hrana kot programska oprema":
"Tako kot programska oprema se bodo tudi živilski izdelki nenehno izboljševali z iteracijami, saj se tehnologija izboljšuje tako glede stroškov kot zmogljivosti in ker se te podatkovne zbirke živilskih komponent povečujejo. Integracija z informacijsko tehnologijo in internetom pomeni, da se lahko izboljšave proizvodnih metod in/ali sestavin prenesejo in vključijo skoraj takoj, kar omogoča popolno distribucijo in decentralizacijo proizvodnje – tako kot pri programski opremi."

Baden-Mayerjeva je ponudila bolj kritičen opis vizije "Hrane kot programske opreme":
"Poslovni model Monsanta in Bayerja je uničiti hrano in kmetijstvo s pesticidi in tovarniškimi farmami, nato pa, ko kupci zahtevajo 'čisto hrano', jo ponuditi v obliki novih, v laboratoriju ustvarjene sintetične "frankenhrane", ki jo je mogoče tržiti kot živila brez toksinov in krutosti."

Zapisala je, da se Ginkgovo poročilo za SEC "bere kot seznam zapletov za filme o katastrofi, ki jih je napisal pisec znanstvene fantastike".